Notranja revizija ima pri računovodskih in proračunskih uporabnikih Veliko vlogo. Notranja revizija je postopek različnih procesov, ki zagotavljajo varnost organizacije, preverijo, če organizacija pravilno deluje in v primeru kršitve ali drugih zlonamernih storitev zaprejo poslovanje v tem objektu, v nasprotnem primeru pa vam izdajo potrdilo, da vse deluje kot bi moralo.
Revizorji vam ob vseh pravilnostih delovanja zaželijo uspešno karierno prihodnost in vam svetujejo kaj bi lahko še naredili za boljšo poslovanje. Revizorji so tisti, ki opravljajo takšna dela in pregledujejo pravilna delovanja kontrol, potencialnih tveganj in podajajo priporočila o izboljšavah glede na pretekle dogodke in informacije. Notranja revizija in njena učinkovitost je odvisna od kontrolnega okolja v katerem notranji revizor ali revizorka delujeta. Današnja ureditev sistema za nadzor je sestavljena iz treh tako imenovanih obrambnih linij, katere skrbijo za oblikovanje in nadzor nad razvojem sistema.
Sestavljajo ga vodstvo organizacije, ki je odgovorna za delovanje kontrol in njenih vzpostavitev, druga obrambna linija je zadolžena za oblikovanje in nadzor notranjega sistema, preko katerega se oblikujejo kontrole. Tretja in zadnja linija pa je odgovorna za oblikovanje zagotovil notranjih kontrol ter kontrolne pravilnosti delovanja, ter podajajo poročila za izboljšave, kjer bi bilo to smiselno ali potrebno. Notranja revizija je obvezna za vse uporabnike, ki presegajo letni proračun in sicer 2.086 milijona EUR vsako leto in za vse druge uporabnike najmanj enkrat v triletnem obdobju. V praski je notranja revizija lahko organizirana kot samostojna služba ali pa je najeta is strani zunanjega izvajalca v celoti. Velikokrat je razmišljanje o notranji reviziji nepravilno saj revidiranje ni namenjeno, da škodi ali uniči posameznika oziroma organizacijo ob najdenih nepravilnostih, temveč je namenjeno pregledovanju procesov in sprejemanje ukrepov in pregledovanje tveganj, ki bi lahko nastopila, pri čemer pa spodbuja izboljšave v organizaciji in s tem povečuje kakovost in delovanje posamezne organizacije ter krepi njeno varnost pred morebitnimi tveganji. Revidiranje mora biti opredeljeno tudi pisno z temeljno listino.