Čili je po okusu ostra začimba, ki jo pridobivajo iz drobni plodov istoimenske grmičaste tropske rastline iz rodov paprik. Plodovi so lahko različne barve – zelene, rdeče ali zlatorumene barve. Čili je dolg samo okrog 2 do 3 centimetre. Iz čilija delajo tudi različne omake, olja in salame. Različne mešanice posušenih in grobo mletih čilijev pa tudi zapakirajo v priročne mlinčke, ki jih lahko postavite v kuhinjo in po želji začinite hrano. Seveda imate na voljo različne stopnje pekočnosti, ki je odvisna od vrste čili plodov. Posebej priljubljene so pekoče omake za na žar. Poznamo pa tudi klasične omake. Imamo različne okuse ter stopnje pekočnosti, tako da se za vsakogar nekaj najde. Najbolj pekoč čili je tako imenovani Carolina Raeper, če bi ga pojedli bi tudi tiste z najbolj ustrojenimi jeziki šli na kolena.
Od kje pa izvira beseda čili? V Evropo so jo prinesli Španci v času kolonizacije Amerike, tako da beseda čili izhaja iz španske besede Chile. Večinoma se tudi predeluje danes v španskih in portugalskih kolonijah v Južni Ameriki, Afriki in Indiji. Posušene in zmlete plodove rdeče vrste čilija v prahu prodajajo pod imenom kajenski poper. Mlet čili je po okusu vsaj dvajsetkrat bolj pekoč od paprike, to pa zato ker vsebuje večjo količino alkaloida kapsicilina. Barva je bolj bleda, je pa tudi manj aromatičen kot paprika. Kapsicin nastaja le v plodu, to je v mesnatem delu ob semenu, kjer je koncentracija najvišja. V semenih ga ni, prisoten je le na površini. Zakaj pa je kapsicin dober? Znižuje raven holesterola in trigliceridov v krvi, preprečuje strjevanje krvi ter krepi naš imunski sistem. Ima tudi antibakterijske ter fungocidne lastnosti.
Čili se uporablja kot dodatek pri zelenjavnih jedeh, pikantnih omak, kot dodatek k različnim sirom, pri začinjanju omak, zelenjavnim enolončnicam, predvsem pa se uporablja kot dodatek mehiškim jedem. Čili je tudi sestavni del večine pekočih omak, posebej znana je Tabasco omaka.