Očesni ležaj je sestavljen iz glave v obliki očesa z vgrajenim vpenjalom. Praviloma so na voljo z levo ali desno žensko oziroma notranjo nitjo ter moško zunanjo nitjo. Proizvajajo jih ali v centimetrskih ali metričnih vrednostih. Konci imajo drsno kontaktno površino v kombinaciji z materiali jekla, brona in politetrafluoroetilena. Sferični ležaji zagotavljajo neusklajenost nihajnega gibanja v fiksnem polju, medtem ko se očesni ležaji lahko pritrdijo na vezne palice in druge povezave za nadzor različnih gibov.
Očesni ležaji se uporabljajo na koncih valjev, povezav, krmilnih palic, gredi in vlečnih drogov oziroma kjerkoli je potreben natančen globni spoj in kjer je končni del, ki zahteva popolno 90 stopinjsko poravnavo med pritrjeno gredjo in drugo komponento, neprimeren. Pri tem tako zavzamejo kotni premik med povezanimi deli. Sestavljeni so iz notranjega obroča in cilindrične izvrtine za montažo gredi. Najpomembnejši specifikaciji, ki ju je potrebno upoštevati, sta nosilnost in največji kotni poševni položaj. V večini primerov je gibanje simetrično, največja kotna razdalja pa predstavlja polovico celotnega območja.
Očesni ležaji so bili nekoč prepoznani in uporabljeni samo v letalstvu, danes pa so navzoči v mnogih industrijah in panogah; najdemo jih v letalih, helikopterjih, reaktivnih motorjih, vojaških vozilih, podmornicah, ladjah, pri transportni opremi, kmetijskih in reakcijskih vozilih, opremi za travnike in vrtove, opremi in strojih za ravnanje z odpadki ter pri aplikacijah za tekoče napajanje. V avtomobilski industriji jih uporabljajo za krmiljenje ročic in prenosnih povezav. Na splošno pa velja, da se uporabljajo v aplikacijah, katere omogočajo nizko do zmerno odmikanje gredi. Njihova uporaba se navezuje na že omenjene najrazličnejše aplikacije, pa vendar so očesni ležaji najbolj zastopani pri visokozmogljivih strojih, predvsem v panogi rekreacijskih vozil, kmetijske opreme in gradbene opreme.